Podrobnosti

Napisal Boštjan Šifrer

Stres nas spremlja vsak dan. Tempo življenja je vedno hitrejši in napornejši, ljudje pa se s tem soočamo zelo različno. Pri nekaterih je stres celo prevladujoči faktor v življenju. Danes bo govora o negativnem stresu, saj kot vemo obstaja tudi pozitivni stres, kjer situacij ne dojemamo kot grožnje, temveč kot neke pozitivne izzive, nekaj kar v nas zbuja pozitivna čustva. Več o tem pa prihodnjič.
Negativen stres je vse preveč prisoten v vsakodnevnem življenju, zato nekaj besed o tem kako se z njim soočati, ga nadzirati in omiliti s pomočjo mnogih dejavnikov.

Ljudje smo dnevno pod stresom, to pa dojemamo žal že kot nekaj normalnega, in se premalo zavedamo, da ima le-ta vedno nek vpliv na posameznikovo psihično in fizično stanje. Študije kažejo, da vadba ugodno vpliva na zmanjšanje stresa. Med tem, ko lahko blago obliko zaskrbljenosti ublažimo že z nekim krajšim sprehodom, izletom v naravo, ipd, pa stres predstavlja večji zdravstveni problem.

Stres v telesu povzroči sproščanje nekaterih hormonov, med katere spadata tudi hormon kortizol in adrenalin. Šport oz. telesna vadba, ki je v zmernih mejah, je idealna aktivnost, ki kortizol in adrenalin uravnava. Vendar danes ljudje vse manj namenjajo čas športu, in s tem ne omogočajo sproščanja stresnih hormonov. Če se nikoli ne zgodi nič takšnega, kar bi omogočilo sproščanje le-teh, potem se zadržujejo v telesu in lahko slej ko prej začnejo negativno vplivati na posameznikovo zdravstveno stanje. Običajni milejši znaki takšnega stresa so želodčno-črevesni problemi, glavobol, tog ali otrdeli vrat. V resnejših primerih pa lahko pride do povišanega krvnega pritiska, sladkorne bolezni, upada imunskega sistema, okvare srca in celo do nastanka raka. Z vadbo vplivamo na sproščanje teh hormonov v telesu, naj si bo to igra nogometa, tenisa, tek, obisk v fitnesu ali katerakoli druga oblika vadbe, če pa je ta povrhu vsega še redna, se bo telo mnogo bolje spopadalo s stresom. Stres znižuje produkcijo testosterona in zvišuje produkcijo kortizola v telesu in posledica tega je večja izguba mišične mase ter dvig telesne maščobe.
Fizična aktivnost je zato ključnega pomena pri zmanjševanju teh stranskih dejavnikov. Na teden posvetite vsaj 3x po 30 minut aktivnosti oz. redni vadbi (aerobika, fitnes,…), kajti skoraj je ni stvari, ki tako dobro deluje proti stresu in posledicam stresa.

Drugi ključni element pri spopadaju s stresom je prehrana. Z uživanjem zdrave uravnovešene hrane se telo lažje spopada z vsakodnevnim stresom, zato ne bo odveč, če se posveti nekaj pozornosti temu kakšno hrano se vnaša v telo. Prehranjevanje zunaj in v restavracijah s hitro pripravljeno hrano je precej nezdravo, saj obroki pogosto vsebujejo veliko nepotrebnih slabih enostavnih ogljikovih hidratov (sladkorji, glukozni sirup,…), slabe nezdrave maščobe (hidrogenirana olja, cvrtje,…) in malo kvalitetnih beljakovin.
Če okoliščine dopuščajo je mnogo primernejša pot, da si pripravimo obroke doma, ali pa si v trgovini kupimo zdrava živila, čim manj predelana in si pripravimo obrok, ki nam bo nudil dolgotrajno energijo in telo oskrbel s potrebnimi hranili. Razlika med nezdravimi - zdravimi oz. pravilno – napačno sestavljenimi obroki ima precejšen vpliv na kontrolo stresa.
Kdor je v dvomih, da ima lahko hrana pozitiven vpliv na stres, lahko poskusi za teden do dva spremeniti prehrano in pozitivni rezultati bodo opazni že v tako kratkem času.
Dobra stran tega je, da se pri izogibanju restavracijam, že samo s tem lahko prihrani nekaj denarja, kvalitetna polnovredna živila pa nam bodo omogočila premagati stres, izboljšati življenje in dvigniti raven dobrega počutja na višjo raven.

Kot tretji faktor pri obvladovanju stresa pa je ključen kvaliteten spanec. Kadar napoči čas spanja naj bo spalnica temna kolikor se le da, gsm aparati, TV, in ostale elektronske naprave, ki oddajajo sevanje, pa naj bo čim manj okoli nas. S tem, ko zmanjšamo prisotnost teh predmetov, bomo zmanjšali stres in spali bolje.

Ob cestah in pločnikih je zelo veliko svetil, ki ponoči oddajajo svetlobo in če iz teh virov svetil, svetloba sveti v spalni prostor, je dobro, da zastremo okno. S tem, ko bo tema v spalnici popolna, se bo v telesu med spanjem povečala produkcija hormona melatonina (odgovoren je za kvaliteten spanec in povečuje učinkovitost imunskega sistema) in rastnega hormona. Kvaliteten spanec, ki naj bo dolg vsaj 7-8 ur, nam bo med drugim napolnil duha in telo z energijo.

Stres torej lahko učinkovito zmanjšujemo z zgoraj naštetimi predlogi, in le mi sami smo tisti, ki moramo sprejeti odločitve o spremembah. Na daljši rok je stres lahko zelo uničujoč, zato ga ne smemo zanemarjati, ampak se moramo z njim soočiti in nekaj narediti, da na nas ne bo pustil pečata.

VIRI:
- Do exercise and fitness protect against stress-induced health complaints? A review of the literature. ; Gerber M, Pühse U.
- Reducing psychosocial stress: a novel mechanism of improving survival from exercise training. ; Milani RV, Lavie CJ.
- Food consumption frequency and perceived stress and depressive symptoms among students in three European countries. ; Mikolajczyk RT, El Ansari W, Maxwell AE.

Photo by pexels.com