Podrobnosti

Napisal Boštjan Šifrer

Pogosto se dogaja, da ljudje med prazniki jemo večje količine hrane kot sicer, le-ta pa je povprečju tudi manj zdrava v primerjavi s hrano, ki jo jemo ponavadi. Potice, čokolade, razna peciva in druga mastna ter predelana hrana pogosto oblegajo praznične mize na zabavah, kosilih in večerjah ter tudi v času med obroki. Kadar se nič ne pazi na vnos vrste in količine hrane, se po končanih praznikih ljudje ne počutijo ravno najbolje, naj bo to zaradi raznih bolečin v trebuhu, problemov z želodčno kislino, povišanega krvnega tlaka, povišane telesne teže idr. Če nam ni vseeno in bi radi vsaj deloma ublažili naštete dejavnike potem se moramo odločati in pametneje izbirati med pripravo hrane in izbiro živil v prazničnih dneh.

NE STRADAJMO, UŽIVAJMO NORMALNE OBROKE

Če planiramo obisk novoletne zabave, kosila, večerje, pred tem nikar ne stradajmo ali spuščajmo obrokov. So primeri, ko ljudje prav načrtno nič oz. zelo malo pojedo tisti dan, nato pa na večerjo pridejo sestradani in pojedo večje količine hrane, da končno potešijo lakoto. Namesto takega početja je mnogo bolj zdravo, da se čez dan uživa redne lahke obroke na osnovi zdravih kvalitetnih beljakovin, maščob in malo zelenjave/sadja. Tako na večerji ne bomo popustili skušnjavi, saj se bomo mnogo lažje zmerno prehranjevali dalje.

Seveda se ob takih priložnostih uživa dobrote, ki ne spadajo ravno na listo zdravih živil, in nič ni narobe, če si damo nekoliko duška in uživamo v naših najljubših jedeh. Če imamo v planu obiskati več dogodkov si lahko npr. dva izmed teh izberemo in tam pojemo kar vam bo zares teknilo, ne da bi se ozirali na kvaliteto hrane. V takih primerih je zelo dobro, da se na preostale praznične dni prehranjujemo zdravo in tako nabiranje odvečne teže ne bo problem.

DRUŽENJU DAJMO PREDNOST PRED HRANO

V prazničnih dneh kar ni konca povabil na večerje, kosila in zabave. Na takih dogodkih poizkusimo posvetiti več pozornosti komunikaciji med družino, znanci, sodelavci, poslovnimi partnerji, itd., namesto, da bi samo gledali in segali po bogato založenih mizah in pojedli kar največ hrane v kratkem času.

HRANO IN ŽIVILA IZBIRAJMO PAMETNO

Na raznoraznih slavnostnih prireditvah je navadno na razpolago obilica raznovrstne hrane in skoraj vedno se najde kakšna bolj primerna oz. zdrava jed. Če na takih prireditvah ne želimo skreniti preveč iz smeri zdravega prehranjevanja, je dobro, da si ogledamo, katera hrana je na razpolago in temu primerno izberemo živila, ki kalorično niso zelo bogata. Vedno se najde kakšen malo manj masten kos mesa, kuhana ali surova zelenjava in sadje. Najprej je dobro dati prednost tem jedem in nato, če je sila, si privoščimo kakšno greha vredno sladico, ki nam nikakor ne gre iz glave.

 V tabeli 1 spodaj so v prvem stolpcu napisana živila, katerim je dobro dati prednost in naj se na jedilniku oz. krožniku pogosteje pojavljajo, v drugem pa so napisana živila, ki se jim je dobro izogniti ali jih zaužiti v omejenih količinah.

OMEJIMO VNOS SLADKORJEV

Veliko nas je ljubiteljev sladkih razvad. Dobro je vedeti, da je slaba stran uživanja enostavnih ogljikovih hidratov (sladkorjev) ta, da nas po zaužitju naredijo še bolj željne take hrane. Največkrat je počutje po vnosu sladkorjev slabše, manj je energije, nastane občutek zabuhlosti in prebavnih motenj.
Če sami pripravljamo sladke dobrote, je priporočljivo zamenjati slabe oz. nezdrave sestavine z bolj zdravimi.
V tabeli 2 so napisana nekatera slaba živila za pripravo sladic in živila s katerimi ta živila lahko zamenjamo in tako naredimo bolj zdravo, a prav tako greha vredno sladico. Več o pripravi zdravih dobrot si lahko ogledate na moji strani pod rubriko RECEPTI.

HRANO JEJMO POČASI

Za uživanje hrane si vzemimo čas, grižljaji naj bodo majhni in vso hrano temeljito prežvečimo. S tem bomo preprečili, da bi se prekomerno najedali, ker možgani dobijo v približno 20 minutah od začetka presnove signal, da smo siti in takrat se želja po hrani precej zniža. V hrani maksimalno uživajmo, a za mizo ostanimo le tako dolgo, da pojemo svoj obrok ali se počutimo site, seveda če okoliščine to dopuščajo. Drugače se lahko kaj hitro zgodi, da začnemo po določenem času ponovno jesti.

ZAKLJUČEK

Praznični čas naj nas nikar ne odvrača od uživanja raznih dobrot, a če bomo poizkusili upoštevati vsaj kateri del zgoraj napisanega v praksi, nam bo telo vsekakor hvaležno. Bolje se bomo počutili tako na fizični kot tudi psihični ravni. Slaba hrana ni slaba le zato, ker po njej ne izgledamo vedno najbolje ali se redimo. Tudi naše mentalno zdravje potrebuje hrano, ki je kvalitetna in koristna za psihično počutje. Obilica enostavnih ogljikovih hidratov bo poslabšala depresijo, anksioznost, nemir in odziv telesa na stres. Gledano v celoti, smo torej v veliki prednosti, če posežemo po bolj zdravi hrani. Prazniki sicer niso najboljši čas za posluževanje raznih diet itd., saj smo na vsakem koraku izpostavljeni skušnjavam, vendar pa bojo skušnjave za ljudi, ki že skozi celotno leto nekaj dajo na izbor zdrave prehrane, veliko manjše. Prav tako, pa bodo tudi »prekrški« pomenili veliko manjšo škodo. Naj bodo torej letos naše novoletne zaobljube takšne, da bomo v prihodnjem letu sami sebi privoščili le tisto, kar je za naše telo in um, najbolj zdravo. Tudi avto se ne bo daleč premaknil, če vanj natočimo napačno gorivo, prav tako, pa bo tudi naše telo hitro ugotovilo, da ga hranimo s slabimi sestavinami, in slej ko prej, se bo temu začelo upirati.

Photo by pexels.com