Kadar zbolimo obiščemo zdravnika, ki z laboratorijskim testom krvi ugotovi, da je raven holesterola v krvi visoka. Zaradi povišanega holesterola nam zdravnik predpiše recept za zdravila (statini), ki služijo znižujejo raven holesterola v telesu. Poleg tega vam priporoči tudi dieto z zmanjšanim vnosom prehranskih maščob in hrano brez ali čim manj holesterola. Tak postopek je pri mnogih zdravnikih normalna praksa. Ne glede na to, da morda obstaja primernejše zdravljenje, se zdravniki pogosto oklepajo svojih najljubših terapij oz. utečenih procesov, ki jih uporabljajo v najrazličnejših primerih. Poslužujejo se tega kar poznajo ne glede na to ali ukrep ustreza ali ne. V dobri veri in z dobrim občutkom odidemo domov, saj smo dobili zdravilo in prave napotke za prehranjevanje, ki nam bodo pomagali rešiti zdravstvene probleme.
Ali veste kako se te zgodbe v mnogih primerih končajo? SLABO! Zniževanje holesterola v telesu se ne more končati dobro, saj je to ena izmed sestavin, ki je bistvenega pomena za zdravje in razvoj.
Predno nam zdravnik predpiše tako zdravilo in prehrano bi bilo pravilno, da nas pouči o slabostih in negativnih posledicah, ki smo jih lahko deležni na daljši rok.
Dobro je vedeti
Kadar opravljate laboratorijski test holesterola je dobro vedeti, da večji delež (približno 80 %) holesterola predstavlja holesterol, ki ga telo samo proizvede, na preostalih 20 % pa vplivamo s prehrano. Pogosto se slabi meritveni testi oz. visok delež holesterola pripisuje uživanju mastne hrane, ki vsebuje holesterol. Vendar pa to ne drži, saj ravno z uživanjem take hrane vplivamo na to, da telo zmanjša lastno proizvodnjo holesterola.
Holesterol je tako zelo pomemben za človeške fiziološke procese, da ga zna telo samo uravnavati in navsezadnje tudi proizvajati iz ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Vendar pa je proizvodnja holesterola v telesu zapleten biološki proces. V primeru, da ga s hrano ne vnesemo dovolj, ga mora telo samo proizvesti toliko več, kar pa dodatno obremenjuje naš celotni organizem in pa predvsem jetra.
Naše telo dnevno proizvede približno 2000 mg holesterola, kar je veliko več, kot ga vnesemo s prehrano. Zniževanje holesterola z zmanjševanjem vnosa naravno mastne hrane pa ni dobro zato, ker telo daje prednost holesterolu, ki ga v telo vnašamo s hrano in ga kolikor je možno tudi absorbira.
| Zdravniki bi morali iskati vzrok bolezenskih stanj v telesu in s tem povezano povečano proizvodnjo holesterola v jetrih. Namesto tega so naučeni, da napadajo holesterol in ga uničujejo. |
Ko nastanejo problemi
Zaradi nevednosti in napačnih smernic, ki nam jih vsiljujejo zdravniki in prehranska industrija, se mnogi izogibajo maščobam v prehrani in uživajo zdravila (statine) ter povečajo uživanje visoko hidratne hrane. V teh primerih organizem jetrom sporoča, da je kriza, zaradi katere jetra pričnejo iz oglikovih hidratov proizvajati encim reduktazo (HMG-CoA), ki služi za proizvodnjo primanjkljaja holesterola v telesu. Statini v jetrih napadajo ravno ta encim in na ta način se ujamemo v cikel nenehne prekomerne proizvodnje holesterola. Da se rešimo iz tega podivjanega cikla, moramo povečati vnos prehranskega holesterola in zmanjšati vnos ogljikovih hidratov.
Manj ko je prisotnega skupnega holesterola v telesu, več problemov nas lahko doleti. Nizek nivo holesterola ima lahko katastrofalne posledice, med katere spadajo:
- slabše kognitivne sposobnosti,
- težja koncentracija,
- depresija,
- porušeno hormonsko ravnovesje,
- nizka raven spolnih hormonov (testosteron, estrogen),
- nekvaliteten spanec,
- impotenca,
- zmanjšanje libida,
- večja umrljivost,
- slabša imunska odzivnost,
- slaba absorpcija v maščobi topnih vitaminov,
- itd.
Brez holesterola ni življenja
Naše telo je zgrajeno iz več milijard celic in skoraj vse celice skozi naše življenje ves čas proizvajajo holesterol. Celice vseh organov vsebujejo holesterol, ki predstavlja del celične strukture. Holesterol in nasičene maščobe naredijo celične stene trdne, omogočajo komuniciranje med celicami in prenašanje različnih molekul v celice in ven iz celic.
Kognitivne sposobnosti in koncentracija
Holesterol je zelo pomemben za pravilno in nemoteno delovanje možganov. Kar 25 % celotnega holesterola, ki ga vsebuje telo, se nahaja v možganih. Vsaka celica v možganih in ves preostali živčni sistem potrebuje holesterol. Mielin je snov, ki obdaja vsako živčno celico in živčno vlakno ter služi kot izolacijska zaščita. Kar 20 % mielina predstavlja holesterol. Iz klinične prakse je znano, da izguba mielina privede do avtoimune vnetne bolezni imenovane multipla skleroza, ki prizadene osrednje živčevje.
Hormonsko ravnovesje
Endokrine žleze ne morejo proizvajati steroidnih hromonov, če v telesu primanjkuje holesterola. Hormoni kot so testosteron, progesteron, aldosteron, kortikosteron, estradiol, androsteron in drugi nujno potrebujejo holesterol, da se lahko nemoteno proizvajajo. Ti hormoni so odgovorni za veliko različnih funkcij v telesu. Med najbolj pomebnimi je uravnavanje metabolizma, reprodukcija, nastanek mišic, možganov in kosti. Prav tako imajo močan vpliv na našo življenjsko energijo in vedenjske značilnosti ter razpoloženje posameznika. Sodobni način in tempo življenja izčrpava delovanje nadledvične žleze in posledično se poruši normalno ravnovesje v telesu. V dobro hormonom lahko naredimo, da se znamo umiriti, si vzeti čas zase in poskrbeti, da nas življenjske rutine in hitri tempo ne poskrata vase. Uživanje hrane, ki je bogata s holesterolom igra pri izboljšanju delovanja nadledvične žleze zelo pomembno vlogo, zato poskrbite, da je vnos take hrane dnevno na jedilniku.
Absorpcija vitaminov
Če uživate dovolj raznolike hrane, ki je bogata z esencialnimi vitamini, potem morate poskrbeti tudi za uživanje zdravih maščob. Maščobe in holesterol sta za nekatere vitamine v našem telesu nujno potrebna. Holesterol, ki ga proizvajajo jetra je zelo pomemben za proizvodnjo žolča. Brez žolča namreč naše telo ni zmožno absorbirati maščob in v maščobi topnih vitaminov A, D, E, K. Žolč služi temu, da pomeša vodo in maščobo ter tako prebavnim encimom omogoči pravilno absorpcijo in uporabo vitaminov in maščob za normalno delovanje, rast in vzdrževanje telesnih tkiv.
Holesterol je naš prijatelj, zaveznik, nuja in brez njega ne moremo živeti. Zakaj ga torej zniževati, če pa si s tem bolj kot ne le škodimo? Stara napačna prepričanja o tem, da je maščoba slaba za nas in naše telo, prihajajo vedno bolj v ospredje in prav je tako.
Ste vedeli, da kadar smo bolani oz. ima naše telo opravka z notranjimi vnetji in infekcijami, se sooča z neko poškodbo, bodo testi krvi pokazali povišano vrednost holesterola (zlasti LDL, tako imenovani slabi holestrol). To je za naše zdravje in telo bistvenega pomena, saj se le tako lahko brani in zopet vzpostavi ravnovesje ter hitro okreva. Še en izjemno pomemben razlog zakaj zniževanje holesterola v telesu ni dobro. Več o tem razlogu in napačnih prepričanjih, ki so nas zavajala desetletja, pa sledi v drugem delu prispevka.
Ti je bil prispevek všeč ali pa imaš morda kakšno vprašanje? V komentarjih pod člankom me lahko vprašaš karkoli in/ali z nami deliš svojo izkušnjo.
